Betonski izdelki predstavljajo relativno odporen material z razmeroma dolgo uporabno dobo. Kljub temu pa so betonski izdelki občutljivi na nekatere vplive iz okolja, ki lahko bodisi pokvarijo njihov videz ali pa slabo vplivajo na njihovo funkcionalnost. Beton je porozen material in zaradi tega občutljiv na madeže in na pronicanje nekaterih škodljivih snovi v njegovo notranjost. Prav tako je namočen beton lahko podvržen zmrzovanju in s tem povezanim poškodbam.
Med vgradnjo je zato potrebno paziti, da betonskih izdelkov ne zamažemo. Pri tem se držimo načela, da je bolje preprečevati kot čistiti. V nekaterih primerih madeža ne bomo mogli več odstraniti, zlasti če prodre globoko v beton. Zaradi tega moramo zlasti pri bolj občutljivih izdelkih, kot so razni arhitekturni elementi, stopnice, stebri, okenske obrobe in podobno, zelo paziti na čistočo pri delu. Med skladiščenjem in pred vgradnjo poskrbimo, da so betonski elementi podloženi oziroma zaščiteni z materiali, ki ne puščajo madežev na betonu (goli les zagotovo ni primeren!). Prav tako poskrbimo, da betonske izdelke na gradbišču odložimo na manj izpostavljeno mesto in s tem zmanjšamo možnost onesnaženja.
Če se na betonskih elementih pojavijo madeži, je najprej potrebno ugotoviti vzrok, nato pa izbrati ustrezen način čiščenja. Najpogosteje se pojavljajo madeži zemlje, malte, olja, lesa in odpadlega listja ter rja. V tabeli so na kratko predstavljeni nekateri najpogostejši madeži in način njihovega odstranjevanja. Preden uporabimo način čiščenja na večji površini, je priporočljivo opraviti test učinkovitosti postopka na manjši površini.
Na trgu obstaja več pripravkov za čiščenje betona, ki običajno vsebujejo detergente, lahko pa tudi kisline in različna topila. Pred uporabo vedno dobro preberimo navodila proizvajalca in upoštevajmo priporočila. Zlasti je potrebno paziti pri uporabi čistil na impregniranih betonih, saj lahko pride do neželene reakcije med impregnacijskim sredstvom in čistilom. Pri čiščenju si lahko pomagamo s krtačenjem površine. Pri uporabi ščetk s jeklenimi žicami pazimo na ostanke jekla na betonu, saj ti lahko povzročijo madeže rje. Kovinskih krtač ne uporabljamo na gladkih površinah, kjer bi lahko pustile praske. Uporabni so tudi visokotlačni čistilci z vodnim curkom, ki pa pri površinah, tlakovanih s tlakovci, lahko izpirajo pesek iz fug.
zemlja | Onesnaženje iz sosednjih površin, neprimerno pripravljena površina pred polaganjem, neustrezno odvajanje vode. | Madeži morajo biti odstranjeni kolikor mogoče hitro. Najprej je potrebno površino namočiti do nasičenja, nato očistiti z vodo detergentom in ščetkanjem. |
Bitumen, olje in masti | Puščanje motornih olj, sledi avtoplaščev, madeži hrane. | Odstranjevanje z razmaščevalci, pogosto je potrebno postopek ponoviti večkrat. |
Lesni madeži | Izpiranje taninov in smol iz lesa. | Madeže lahko odstranimo z raztopino oksalne kisline (120 mg/4l vode). Po čiščenju je potrebno površino nevtralizirati in izpirati s čisto vodo. Če madežev na ta način ne moremo odstraniti lahko poskusimo z varekino ali peroksidom. |
umazanija | Usedline prahu in onesnaženja iz zraka. | Namočimo površino do nasičenja, nato ščetkamo z uporabo detergenta. |
Mah in lišaji | Vlažnost in osenčenje | Odstranimo mah in lišaje z ščetkanjem. Nato uporabimo ustrezno sredstvo za zatiranje mahu in lišajev. Sredstvo pustimo nekaj dni nanešeno na površino, nato izpiramo z detergentom in ščetkanjem. [Pozor: fungicid s klorom lahko spremeni barvni ton površine!] |
Rja | Jekleni odpadki, opilki, jekleni deli pohištva … | Ščetkanje z detergentom in vodo lahko odstrani površinske madeže, sicer je madeže težko odstraniti. |
Ostanki malt | Slaba zaščita pri izvedbi gradbenih del. | Odstranimo madež z suhim ščetkanjem, nato uporabimo visokotlačno čiščenje z vodo, v skrajnem primeru uporabimo razredčeno citronsko ali fosforno kislino ali čistilo na osnovi kisline. |
Soliter, eflorescenca oz. cvetenje se pojavlja vedno ob prisotnosti vlage (najverjetneje v podtalnici), ki hlapi skozi betonske izdelke na površje in veže določene snovi. Omenjeno »cvetenje« nastopi, ko voda iz notranjosti betona prinese na površino raztopljene snovi (npr. topne soli ali apno, ki nastane ob reakciji cementa). Gre za odvišnjo vodo za deževnico, ki je poprej prodrla v notranjost, ali pa za visoko podtalnico, ki je v stiku z betonskim elementom. Ko ta voda v suhih pogojih iz betona izhlapi, v vodi raztopljene snovi ostanejo na betonski površini ali tik pod njo in tu lahko reagirajo s plini v zraku. Apno se npr. zveže z ogljikovim dioksidom v apnenec, ta je bele barve, na površini tako dobimo bolj ali manj enakomerna svetla obarvanja. Če z vodo na površje pridejo železovi oksidi, na površini pride do rumeno-rjavih lokalnih obarvanj.
Cvetenje lahko deluje vizualno moteče, a ne vpliva na trdnost ali trajnost betonskega elementa.
Ko se svetli madeži pojavijo, jih dež na prostem sicer po malem spira, a ob kasnejšem morebitnem izsuševanju vlage bo na površino prinesla spet nove raztopljene snovi.
V kolikor je eflorescenca kljub temu, da gre za nenevaren in prehoden pojav, moteča, lahko bele lise odstranimo s posebnimi čistili na osnovi kislin. Pri tem moramo slediti navodilom proizvajalca. Pred čiščenjem je priporočljivo betonske elemente dobro zmočiti. S tem preprečimo kapilarni srk čistilnega sredstva v notranjost elementa, kar bi lahko poškodovalo beton. Po čiščenju je potrebno beton ponovno temeljito izprati z vodo.
V nekaterih primerih je mogoče eflorescenco preprečiti z impregnacijo betona z vodoodbojnim premazom. Na ta način onemogočimo vstop vode v material in posledično preprečimo izpiranje snovi iz materiala na površino, s tem pa pojav eflorescence.
